»Uvodni koncert postavlja v soj žarometov skladatelja različnih generacij, izkušenj in pogledov: na eni strani je prvi slovenski modernist in eden vodilnih slovenskih glasbenikov predvojne moderne, Slavko Osterc, ki se je z značilno izostrenostjo, ironijo in grotesko, a hkrati veliko izrazno močjo postavljal po robu tradicionalnemu glasbenemu življenju; na drugi pa Milko Lazar, samosvoj skladatelj s prepoznavno individualno govorico, podčrtano z bogato in izrazito ritmiko ter široko zvočnostjo.«
»Na eni strani črpa iz tega širokega osvobojenega zvočnega diapazona, ki ga je prinesel modernizem, na drugi strani pa se zaveda, da je ta divjost lahko za poslušalca, ki se ukvarja s skladbo samo tistih 20 ali 30 minut, kolikor traja, lahko tudi zahtevna.«
»Ko sem prišel v Ljubljano, sem bil v naši takratni skladateljski skupini Pro musica viva takoj ujet v kompozicijsko-tehnične skrajnosti, kot so bile dodekafonija, serialnost, elektronska glasba in podobno.«
»Če lani 35. Slovenskih glasbenih dnevov zaradi precej rigoroznih omejitev v začetku pandemije ni bilo mogoče izpeljati, se je letos ob upoštevanju omejitev ter predvsem ob velikem trudu vseh sodelujočih glasbenih ustanov pokazala možnost, da ta praznik slovenske glasbe vendarle zaživi, čeprav v nekoliko omejenem obsegu.«